+386-3-7806-330
0 Nakupovalni voziček €0,00
CLOSE

Vaš nakupovalni voziček je trenutno prazen

Ne odlašajte. Preverite široko ponudbo naših proizvodov

Novo varstvo koruze pred škodljivimi organizmi – možnosti obvladovanja z metodami z nizkim tveganjem

by Shopify API

Koruza je v Sloveniji najpomembnejša poljščina predvsem zaradi velikega potenciala za pridelek hranilnih snovi in energije ter dokaj nizkih stroškov pridelave. Za doseganje visokega in kakovostnega pridelka je nujna zgodnja setev, pravočasno opravljena vsa agrotehnična opravila ter varstvo pred škodljivimi organizmi (pleveli, bolezni in škodljivci).

Koruzni hrošč s poleganjem koruze in gluhostjo storžev ob doseženi razprostranjenosti in obsegu številčnosti postaja resen problem donosnosti pridelave. Škodo na posevkih povzročajo ličinke in odrasli osebki škodljivca (hrošči). Ličinke z objedanjem korenin močno zmanjšajo prisvajanje hranil in vode. Napadene rastline prepoznamo po oblikovanju t. i. gosjega vratu in majavosti, kasneje pa poleganju. Hrošči se v času cvetenja koruze prehranjujejo s cvetnim prahom in svilo, kasneje pa tudi z zrnjem in listno maso. Objedanje svile je vzrok slabše oploditve, posledica pa gluhost storžev.
Po oceni slovenskih strokovnjakov in vzoru prakse v tujini obvladovanje škodljivca zahteva integriran pristop, sestavljen iz več tehnoloških in varstvenih ukrepov. Poleg širokega kolobarja kot osnove velja med tehnološkimi ukrepi izpostaviti izbor ustreznejšega sortimenta s poudarkom na sortah z bujnejšim koreninskim spletom, kar poškodbe korenin »ublaži«, med varstvenimi pa prakse, ki za razliko od uveljavljenih predstavljajo nižje tveganje in večjo ter trajnejšo učinkovitost.

Dianem je biotičen pristop zatiranja ličink koruznega hrošča, ki je v Sloveniji v letu 2017 registriran.
V letu 2016 so uspešnost in praktično izvedljivost te metode na dveh poljskih lokacijah preverjali sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije. Rezultati so bili presenetljivo dobri, saj je bilo hroščev na tretiranih površinah več kot pol manj v primerjavi z netretiranimi površinami, njihovo število pa je bilo bistveno manjše tudi v primerjavi s površinami, ki so bile v poskusu tretirane z registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi. »Pomanjkljivost« metode, ki pa za veščega gospodarja ni problem, je potreba po prireditvi setvene mehanizacije, tako da ta omogoča sočasno setev in tračno aplikacijo suspenzije entomopatogenih ogorčic sredstva Dianem v tla. Pomislek, da metoda v suši ne daje rezultatov, je sicer na mestu, rešljiva pa je z dodatkom organskega močila Transformer v 0,5-%-ni koncentraciji, ki učinkovitost ogorčic zaradi ohranjanja vlažnih tal poveča za 20–40 %. Aplikacijo se izvaja z uporabo 200–400 l vode na hektar (tračen vnos pred sadilnim mestom) sočasno s sajenjem koruze.

CornProtect je novost v poljedelski praksi, a dobro uveljavljena metoda v nasadih sadnega drevja. Ta metoda zbeganja, ki v Sloveniji še ni uradno dovoljena za široko uporabo, temelji na škropljenju koruze v kasnejših fazah rasti (kolikor mogoče pozno; pri prevladujoči opremi pri nas med osmim in desetim listom koruze) in je usmerjena v preprečitev razmnoževanja hroščev. Po pričakovanjih pred pričetkom poskusov, ki so jih izvedli kolegi z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, naj bi učinkovala šele leto dni po aplikaciji, vendar je prijetno presenetila. Že v letu aplikacije je občutno zvečala pridelek zrnja koruze zaradi manjšega objedanja svile, poškodbe korenin, ocenjene leto zatem, pa so bile manjše za 23 %. Ob predpostavki, da je aplikacija sredstva dokaj nezahtevna (škropljenje z običajno tehniko), sredstvo pa vsebuje fino mlet, naravni zeolit z dodatkom feromona škodljivca v neznatni koncentraciji, gre vsekakor za perspektivno rešitev za prakso ob ugodni ceni.

Strune, ličinke hroščev pokalic, v vlažnih tleh ter na zapleveljenih površinah, še posebej, če koruza sledi posevkom z gostim sklopom, npr. travno-deteljnim mešanicam, spomladi oklestijo sklop rastlin in povzročajo zastoje v rasti. Zanje je značilno, da se selijo v globino, izven območja korenin, če so tla topla in suha. V tleh se gibljejo za atraktivnimi vonjavami, privlačijo jih npr. CO2 in posamične vrste rastlin, druge pa jih »odganjajo«, kar je osnova t. i. boifumigacije tal s setvijo in zaoravanjem določenih rastlin (oljna redkev, sudanska trava …).

Rasti SoilTonic G je novo sredstvo za izboljšavo tal in dvig vitalnosti rastlin. Je naravni zeolit z dodanimi rastlinskimi ekstrakti. Nosilna kamnina z dobro poznanimi značilnostmi in ugodnim delovanjem na rast in kondicijo rastlin je osnova za več tedensko sproščanje nanešenega rastlinskega ekstrakta in vzrok izogibanja strun območju nanosa, podobno kot v primeru biofumigacije.

Rezultati lanskoletnih preizkušanj (nevtralnih organizacij v Sloveniji) so presenetili: sklop, višina rastlin in količina pridelka koruze so bili primerljivi z dovoljenimi talnimi insekticidi za zatiranje strun! Če k temu dodamo še dognanja sosedov, da je število deževnikov po uporabi Rasti SoilTonic G celo večje, gre za metodo nizkega tveganja z veliko koristmi za bolj donosno pridelavo poljščin, vrtnin in krompirja.

Sredstvo se uporablja pred ali sočasno s setvijo oz. sajenjem rastlin, s tračnimi trosilniki za granulate in plitko zadelavo v tla v odmerku 15 kg na hektar.

 

Plevel terja posebno pozornost 
Kljub velikemu napredku na področju varstva pred pleveli, ocena izgub pridelka zaradi plevela še vedno predstavlja 10–15 %.

Dejstvo je, da plevel koruzi  v obdobju od 3 do 8 listov koruze konkurira za prostor, hranilne snovi in vodo ter ustvarja ugodne pogoje za razvoj bolezni. Zato predstavlja zatiranje plevela pri pridelavi koruze še naprej upravičen in nujen tehnološki ukrep. Tudi zaradi manjše obremenitve okolja in predvsem podtalnih voda se uporaba herbicidov v koruzi iz leta v leto bolj nagiba k zatiranju plevela po vzniku koruze in plevela. Prav tako je zatiranje plevela po vzniku koruze in plevela primernejše v primeru slabše pripravljenih tal ali pri močnejši zapleveljenosti s trajnimi pleveli.

 

Zatiranje plevela, ko ima koruza tri liste in več
Z zatiranjem plevela po vzniku koruze in plevela lahko s pravilnim izborom herbicidne kombinacije uspešno zatiramo tako enoletne kot večletne plevele na njivi. S tem načinom se na kmetiji izognemo dodatnim stroškom v primeru korekcijskega škropljenja, kot so dodatne delovne ure, dodaten nakup herbicida itd.

Priporočamo preverjeno kombinacijo dr.metrob H3, ki je kombinacija herbicidov Nicosh® in Dicash®. Z njo zanesljivo zatiramo ves travni in širokolistni plevel v koruzi, v času od tretjega do osmega lista koruze. Najprimernejši čas za uporabo je, ko imajo osat in enoletne trave (kostreba, muhvič) do štiri prave liste, večletne trave (sirek in pirnica) pa so visoke 10–20 cm. Za učinkovito zatiranje slaka je potrebno, da ta doseže dolžino 5–15 cm. Kombinacija učinkovito zatira tudi ambrozijo in baržunasti oslez oziroma abutilon.

Dr.metrob H3 je v praksi potrjena vrhunska kombinacija herbicidov, ki se tudi na zelo zapleveljenih njivah s trajnimi pleveli (plazeča pirnica, divji sirek, slak, osat) izkazuje kot odlična rešitev.


Vrhunsko delovanje dr.metrob H3 po 15 dnevih. Dr.metrob H3 odlikuje učinkovito delovanje tako v hladnejših kot tudi v toplejših vremenskih pogojih

Nicosh® je foliaren translokacijski herbicid, ki se uporablja za zatiranje ozkolistnih in nekaterih širokolistnih plevelov v koruzi po vzniku plevela v odmerku 1 l/ha. Sredstvo se uporablja v razvojni fazi od 2–8 listov koruze kot korekcijski herbicid po slabo uspelih ali neuspelih predhodnih aplikacijah s talnimi herbicidi ali samostojno za tretiranje po vzniku plevela in koruze. Odlikuje ga zanesljivo zatiranje najpogostejših plevelnih trav, kot so divji sirek, pirnica, kostreba in muhviči.

Dicash® je sistemični herbicid za zatiranje enoletnega (ščiri, metlike, dresni, ambrozija …) in večletnega širokolistnega plevela v koruzi. Uporabimo ga v odmerku 0,6 l/ha v času, ko ima koruza razvitih 2–8 listov. Optimalen čas uporabe je, ko ima koruza 3–5 listov, pleveli pa 2–6 listov. Dicash® je najučinkovitejše sredstvo za zatiranje najtrdovratnejših večletnih plevelov, kot so njivski slak, njivski osat in kislice.

Ko vse drugo odpove …

Hladne pomladi s preveč ali premalo padavinami, pa tudi pravilna, kaj šele napačna! Uporaba fitofarmacevtskih sredstev so vzrok zastojem rasti, da o vetrnih in poškodbah po toči in polžih ne izgubljamo besed!

Epin Ekstra je v Sloveniji novost, kar pa ne velja za našo soseščino. Imeti pridelek po nehotnem škropljenju soje s totalnim herbicidom se zdi kot bajka, ki to ni. Govorimo o učinkovitem sredstvu za obnovo rastlin po stresnih razmerah, kot so mraz in nizke temperature, nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev ali napake pri gnojenju, toča, poškodbe rastlin zaradi polžev, insektov, bolezni ipd., vse do stanj, ko ima posevek vsaj še del asimilacijske (zelene) površine, sicer ne učinkuje.

Osnovno priporočilo uporabe Epin Ekstra v koruzi je tretiranje posevkov v zgodnjih fazah rasti (1–5 listov) skupaj s herbicidi v odmerku 50 ml/ha. Tako zmanjšuje herbicidni stres, koruzi pa daje energijo za hiter mladostni razvoj in rast. V kombinaciji s herbicidi se oblikuje t. i. zaščitno-stimulativen kompleks, ki izboljšuje učinkovitost FFS in zmanjšuje fitotoksičen vpliv na rastline, zato omogoča uporabo najnižjih odmerkov brez zmanjšanja učinkovitosti.

 

Vsi podatki in nasveti so informativnega značaja. Fitofarmacevtska sredstva uporabljajte varno. Pred vsako uporabo preberite in upoštevajte etiketo ter informacije o posameznem proizvodu.

by Shopify API

Popular Posts

Instagram

Sledi nam

Newsletter